staliŠČa Civilne iniciative
Bogatimo Šolstvo GLEDE PREDLOGA

 

Dne 6. 6. 2019 se je začel zakonodajni postopek glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI-L) (EPA: 0634 – VIII), ki ga je vložila Vlada Republike Slovenije.
V nadaljevanju Civilna iniciativa Bogatimo šolstvo predstavlja svoje stališče do predloga, ki v 7. člen uvaja javno financiranje obveznega dela programa nevladnih osnovnih šol v deležu 100 %, za razširjeni del programa osnovne šole(1) pa ga zmanjšuje s trenutnih 85 % na 0.

1. Na sodišču ne zmagaš zato, da bi bil po tem na slabšem
Če se to kljub temu zgodi, je nekaj hudo narobe. Tisti, ki bi moral izpolniti prisojeno pravico, pa tega zaradi svojega položaja ne stori, ravna v slabi veri.
Ocena, ki temelji na pridobljenih pogodbah o sofinanciranju obstoječih nevladnih osnovnih šol, kaže na pomembno zmanjšanje proračunskega financiranja (2) izvajanja javno veljavnih programov teh šol oz. prejemnikov teh storitev – učencev, vključenih v te izobraževalne programe.

2. Obveznost enakovrednega financiranja se nanaša na celoten javno veljavni program
1. točka izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-269/12-24 govori sama zase, saj določa:

Prvi stavek drugega odstavka 86. člena ZOFVI […] je v delu, ki se nanaša na javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, v neskladju z Ustavo.

57. člen Ustave torej zahteva enakovredno financiranje javno veljavnih programov zasebnih šol. Javno veljavne programe zasebnih osnovnih šol sestavljajo tako vsebine in deli programa, ki po Zakonu o osnovni šoli predstavljajo obvezni program, kot tudi vsebine in dele programa, ki po Zakonu o osnovni šoli predstavljajo razširjeni program. Iz odločbe ustavnega sodišča tako izhaja, da je že javna veljavnost programa zasebne osnovne šole zadosten razlog za to, da so njeni učenci upravičeni do enakovrednega financiranja. Če so torej ti programi v celoti prepoznani kot javno veljavni programi, zanje preprosto (brez neobstoječega pomena med vrsticami) velja, da jih je treba financirati na enak način kot programe javnih šol. To je posledica ustavne pravice o brezplačnem obveznem osnovnošolskem izobraževanju.

3. ZOFVI-L nasprotuje javnemu interesu
Osnovnošolsko izobraževanje ni le v zasebnem interesu učencev, pač pa tudi in predvsem v javnem interesu (3). Da bi bil ta javni interes dosežen, je osnovnošolsko izobraževanje obvezno. Vendar pa ni v javnem interesu vsakršno osnovnošolsko izobraževanje, pač pa le tisto, ki zagotavlja pričakovani izobrazbeni standard. Predlagatelj se tega zaveda, saj za Ustavnim sodiščem ponavlja, da ustava zahteva, naj se javno financira obvezni minimum osnovne izobrazbe, ki je vsebinsko enotno določena.
V proces priznavanja javne veljavnosti programov nevladnih šol je tako vgrajeno preverjanje, ali izobraževanje učence vodi do ustrezne izobraženosti in kompetentnosti ter ali je skladno s cilji vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Če program zasebne šole ne vsebuje vsebin razširjenega programa (ali njihovih ekvivalentov), po naravi stvari ne more pridobiti javne veljavnosti.

A.
Če program nevladne šole ne nudi vsebin, ki bi učencu pomagale do pričakovane ravni znanja, javne veljavnosti ne more pridobiti, saj nasprotuje osnovni zahtevi, ki jo zakon postavlja nevladnim šolam – zagotavljanje enakovrednega izobrazbenega standarda (4). Dopolnilni pouk ter skupinska in individualna učna pomoč (ali njihovi ekvivalenti temu delu razširjenega programa) morajo biti del programa zasebnih šol zato, da učenec z učnimi težavami in drugimi deficiti doseže pričakovano raven znanja in izobraženosti ter kompetenc. Gre za tisti komplementarni del obveznemu programu, brez katerega zasebna šola ne more izpolniti osnovnega zakonskega poslanstva – celotni populaciji svojih učencev zagotoviti ustrezen izobrazbeni standard, ki je v javnem interesu.

B.
Nevladni ustanovitelj osnovne šole mora za pridobitev javne veljavnosti programa izkazati tudi, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (5). Prav skladnosti z mnogimi od teh ciljev so namenjene vsebine razširjenega programa v delu dopolnilnega pouka in učne pomoči.

Drugim ciljem, npr. (6):
- omogočanje čim višje ravni izobrazbe,
- spodbujanje skladnega telesnega, spoznavnega, čustvenega, moralnega, duhovnega in
socialnega razvoja posameznika,
- omogočanje osebnostnega razvoja učenca v skladu z njegovimi sposobnostmi in interesi,
- razvijanje nadarjenosti in usposabljanja za razumevanje in doživljanje umetniških del ter za
izražanje na različnih umetniških področjih,
- …
pa so namenjene tiste vsebine razširjenega programa, ki se nanašajo na interesne dejavnosti in dodatni pouk (vse v predvideni kakovosti in količini). Program osnovnošolskega izobraževanja mora zagotavljati možnosti, da učenci razvijajo svoje (nadpovprečne) sposobnosti in (posebna) zanimanja ter tako omogočajo njihov osebnostni razvoj. Če dodatnega pouka in interesnih dejavnosti oz. njihovih ekvivalentov zasebna šola v svoje programu ne nudi, z zgornjimi cilji ni skladna. Posledično za tak program ne more pridobiti javne veljavnosti.

Na podlagi navedenega ne drži predlagateljeva trditev, da zakon nevladnih osnovnih šol ne zavezuje k temu, da bi v svoje programe vključile vsebine, določene za razširjeni program. Ne drži, da bi program zasebne šole pridobil javno veljavnost tudi, če ne bi vključeval vsebin razširjenega programa. Da vsebine razširjenega programa (oziroma njihove ekvivalente) v svoje programe morajo vključiti, neposredno izhaja:
- iz zahteve po skladnosti njihovih programov s cilji sistema vzgoje in izobraževanja ter
- iz obveznosti zagotoviti enakovreden izobrazbeni standard.
Program zasebnih osnovnih šol je mogoče preverjati in potrjevati (pristojni strokovni svet) in nato izvajati (šola) le kot zaključeno in nedeljivo celoto – z vsebinami obveznega in razširjenega programa po Zakonu o osnovni šoli. Le kot celota tak program vodi do ustreznega izobrazbenega standarda, in le kot celota omogoča doseganje vseh zakonsko predpisanih ciljev vzgoje in izobraževanja. ZOFVI-L, ki financiranje umetno ločuje na tisti del programa, ki je za učence obvezen, ter tistega, ki zanje ni obvezen, je v vsebinskem nasprotju s pravico iz drugega odstavka 57. člena Ustave, kot jo je pojasnilo Ustavno sodišče.

4. Zasebne osnovne šole bodo prisiljene kršiti cilje vzgoje in izobraževanja
ZOFVI-L zasebne osnovne šole potiska v kršitev zagotavljanja enakih možnosti vzgoje in izobraževanja za otroke iz socialno manj spodbudnih okolij. Prav tako bodo prisiljene kršiti cilje:
- zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe
- spodbujanje skladnega celostnega razvoja in razvoja, ki je skladen z učenčevimi sposobnostmi in interesi,
- pridobivanje zmožnosti za nadaljnjo izobraževalno in poklicno pot.
To so namreč nekateri od ciljev vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (7).

Nevladne šole namreč ne bodo imele druge možnosti, kot da finančno breme izvedbe vsebin razširjenega dela programa, ki so namenjene zlasti doseganju zgornjih ciljev, naprtijo staršem. ZOFVI-L tako ustvarja notranjo kontradikcijo, saj učinkuje zoper doseganje ciljev iz 2. člena ZOFVI, s katerimi pa mora biti skladen tudi program zasebnih osnovnih šol.

5. Uvaja se diskriminacija učencev na temelju njihovih nad- ali podpovprečnih sposobnosti ali posebnih zanimanj
Izkaže se, da ZOFVI-L uvaja diskriminacijo na temelju osebne okoliščine, na katero posameznik sam po sebi nima velikega vpliva, to je sposobnost učenja, sposobnost dojemanja, pomnjenja, integracije naučenega ter pridobivanja kompetenc, za katere se pričakuje, da jih učenci – tudi učenci z učnimi težavami – pridobijo med osnovnošolskim izobraževanjem.

ZOFVI-L uvaja diskriminacijo tudi na temelju druge osebne okoliščine – nadpovprečnih sposobnosti in posebnih talentov in zanimanj, katerih razvoj je prav tako v njegovem individualnem, pa tudi javnem interesu.

Predlog namreč diskriminira med učenci, ki obiskujejo javne in tistimi, ki obiskujejo zasebne osnovne šole. Prvim omogoča, da se vsebin razširjenega programa udeležujejo brezplačno, drugim pa ne. Diskriminacija je v tem primeru še potencirana. Za nobeno od zgoraj navedenih osebnih okoliščin namreč niti starši niti učenci v času vpisa v 1. razred osnovne šole še ne vedo, da so ji podvrženi. Tako učne težave kot nadpovprečne sposobnosti ali posebna zanimanja se namreč praviloma pokažejo šele med izobraževanjem.

6. ZOFVI-L diskriminira starše (in njihove otroke) na temelju zaposlenosti
V razmerah, v katerih delovno aktivna populacija opravlja delo v službah z različnimi urniki, sta jutranje varstvo in popoldansko bivanje tisti del razširjenega programa, ki zagotavljata, da starši ohranjajo delovno aktivnost, da s svojo zaposlenostjo skrbijo za materialno preživetje sebe in svojih družin, in da obenem prispevajo k skupni blaginji slovenske družbe.

Če tega nevladna šola ne bi ponudila, ker za to ne bi prejela nobene javno-finančne podpore, bi to za družinsko življenje pomenilo veliko težavo in oviro. Starši bi svoje otroke mnogo težje vpisali v tako šolo. Zato je cinično, ko predlagatelj ZOFVI-L ne eni strani poudarja, da ima prav vsak učenec možnost, da se vključi v javno osnovno šolo (kjer sta jutranje varstvo in popoldansko bivanje zagotovljena na račun javnih proračunov), na drugi pa obstoj zasebnih osnovnih šol dopušča in deklarativno priznava njihovo pomembnost z izrazi kot so bogatenje šolskega prostora in zagotavljanje možnosti izbire. Šola, v kateri otrok ne more varno počakati do zaključka starševega delovnega urnika, ni nikakršna obogatitev šolskega prostora, še manj pa za delovno aktivnega starša ni možnost, ki bi jo realno lahko izbral.

7. ZOFVI-L spodbuja razslojevanje slovenske družbe, elitizacijo in marketizacijo šolstva
Nevladne osnovne šole, ki morajo na eni strani v svojih programih zagotoviti vsebine razširjenega programa, na drugi strani pa za njihovo izvedbo ne prejmejo enake javno-finančne podpore kot javne šole, bodo morale stroške izvedbe tega dela programa pokrivati s šolnino. Večja kot je razlika med polnim in dejanskim javnim financiranjem njihovih javno veljavnih programov, večje finančno breme bodo te šole naložile staršem.

Osnovnošolsko izobraževanje bo torej postalo storitev, ki jo lahko kupiš, s čimer postaja tržna dobrina in ne storitev v javnem interesu. ZOFVI-L uvaja marketizacijo.

Samo po sebi je jasno, da se bodo v zasledovanju svojih osebnih in vzgojnih preferenc za izobraževanje svojih otrok na nevladnih šolah odločili le starši, ki si finančno breme šolnine lahko privoščijo. ZOFVI-L na ta način omogoča in pospešuje elitizacijo teh šol, posledično pa vse večjo razslojevanje slovenske družbe.

Izogibanje marketizaciji, elitizaciji in segregaciji je deklarativni cilj predlagatelja in najbolj izpostavljenih strokovnjakov na področju vzgoje in izobraževanja, zato je ironično, da bo ZOFVI-L učinkoval prav v nasprotni smeri.

8. ZOFVI-L zmanjšuje pomen osnovnošolskega izobraževanja v razmerju do ostalih vrst in stopenj vzgoje in izobraževanja
Ustavno sodišče je v drugem odstavku 57. člena Ustave prepoznalo človekovo pravico do brezplačnega obveznega osnovnošolskega izobraževanja (8). Ugotovilo je, da je osnovnošolsko izobraževanje v posebnem javnem interesu in mora biti zato njegovo financiranje v primerjavi z drugimi stopnjami in vrstami izobraževanja privilegirano.

V nasprotju s tem pa ZOFVI-L učinkuje nasprotno: izobraževanju v zasebnih osnovnih šolah namenja nižjo javnofinančno podporo kot izobraževanju v zasebnih šolah drugih vrst in ravni (npr. izobraževanje v zasebnih glasbenih šolah) (9). Čeprav gre za vrste izobraževanja, ki niso obvezne, in na katere se pravica do brezplačnega obveznega osnovnošolskega izobraževanja ne nanaša, ZOFVI-L ohranja delež njihovega javnega financiranja, medtem ko ga osnovnošolskemu izobraževanju zmanjšuje.



Zaključek
V Civilni iniciativi Bogatimo šolstvo na podlagi zgoraj predstavljenih argumentov nasprotujemo predlogu ZOFVI-L. Očitamo mu neskladnost vsaj z 2., 14., 57. členom Ustave, predlagatelju pa ravnanje v slabi veri.

Vse argumente smo pripravljeni tudi osebno predstaviti poslancem Državnega zbora, zlasti članom matičnega delovnega telesa, članom Državnega sveta, in vsem ostalim.


za Civilno iniciativo
Bogatimo šolstvo:
Jošt Klemenc,
dr. Katerina Čeh,
mag. Miha Skubic



Ljubljana, 18. 06. 2019



Opombe:
1 Razširjeni program obsega podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznih izbirnih predmetov. Dopolnilni in dodatni pouk se izvajata v različnih oblikah skupinske in individualne pomoči.
2 Delež proračunskega financiranja bi s 85 % sredstev, kot jih za izvedbo primerljivih programov (npr. z enakim številom učencev) prejme državna osnovna šola, po ZOFVI-L padlo na pribl. 65 %.
3 20. točka obrazložitve odločbe US št. U-I-269/12-24
4 17. člen ZOFVI.
5 17. člen ZOFVI.
6 2. člen ZOFVI, 2. člen Zakona o osnovni šoli.
7 1., 2., 3., 4. in 11. alineja 2. člena ZOFVI.
8 20. točka obrazložitve odločbe US št. U-I-269/12-24.
9 Kot že navedeno, bo po ocenah program zasebne osnovne šole finančno podprt v deležu 65 odstotkov, medtem ko bo financiranje izobraževalnih programov drugih zasebnih šol 85-odstotno.