Sprememba ustave ni potrebna

 

Zaradi:
- zakonskega določila, da javni proračun zasebnim šolam ne krije stroškov investicije, opreme in vzdrževanja,
- dejstva, da lahko zasebno osnovno šolo ustanovi le zavod, ki ne sme ustvarjati in izplačevati dobičkov
- dejstva, da so učitelji v zasebnih šolah plačani enako kot njihovi kolegi v javnih šolah,
- velikega finančnega in strokovno-organizacijskega zalogaja, potrebnega za ustanovitev, ni pričakovati razcveta zasebnega osnovnega šolstva, četudi bi bilo izvajanje njihovega javno veljavnega programa sofinancirano 100-odstotno. Pričakujemo in upamo, da se bo čez nekaj časa delež zasebnega osnovnega šolstva gibal okoli enega odstotka, kar je še vedno nekajkrat manj kot v primerljivih evropskih državah.

Večina zasebnih šol v Sloveniji izvaja javnoveljavni program in je po 11. členu ZOFVI-ja del javne mreže šol. Da njihov izobraževalni program zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard ter da je v skladu s predpisanimi cilji vzgoje in izobraževanja, je ugotovil Strokovni svet. Zavod za šolstvo na podlagi spremljanja njihovega dela ugotavlja, da se v teh šolah dosegajo standardi, ki so predpisani za javno šolo. Zasebne šole so javne tudi v smislu, da so odprte za vse otroke, ne glede na narodnost, svetovnonazorsko in versko prepričanje, socialni status ali mesto v družbi. Z javnimi šolami ves čas zelo dobro sodelujejo, študentom pedagoške in drugih fakultet omogočajo prakso, enakopravno se potegujejo in zastopajo tudi v večini projektov na ravni slovenskega šolstva. Podobno velja za ostale zasebne osnovne šole.

Vsa ta in še druga dejstva kažejo, da pri zasebnem šolstvu ne gre za vzporeden sistem, ki bi za državo predstavljal dodaten strošek. Gre zgolj za to, da se en del javnega izobraževanja izvaja v ustanovah, katerih ustanovitelj je zasebna pravna oseba. Ta vlaga svoj del sredstev in napor v javno dobrino – vzgojo in izobraževanje otrok in mladih – država pa (so)financira izvajanje programov, ki jih sama prizna za veljavne.

Zaradi naštetih dejstev ne vidimo potrebe in razumnega razloga, da se v najvišjem pravnem aktu države, sprememb katerega se je treba lotevati »s tresočo roko«, zasebno šolstvo ostro razmeji od javnega. Oba služita istemu cilju in to na praktično identičen način in z enakimi ideali - kvalitetno vzgajati in izobraževati mlade prebivalce Slovenije. Majhnost razlik je povsem nesorazmerna s posledicami, ki bi jo utegnila zarezati drugačna ustavna ureditev.

Vse strahove in pomisleke, ki se pojavljajo v javni razpravi, je po našem prepričanju mogoče primerno nasloviti z ustrezno zakonsko ureditvijo.