Zasebno šolstvo ne ogroža javnega

 

Glavna vzroka krčenja sredstev za javno šolstvo sta šibek državni proračun ter slaba demografska slika oz. premalo otrok za sistem, ki je bil vzpostavljen za dvakrat do trikrat številčnejše generacije. Dodaten problem predstavlja vse manjše število šolajočih se otrok v odročnejših krajih zaradi dnevno-migracijskih trendov ali preseljevanja v urbana središča. Posledica je optimiziranje in združevanje v šolstvu. Zasebno šolstvo s temi vzroki nima nič skupnega.

V zasebnih osnovnih šolah se šolajo slovenski učenci slovenskih staršev, na njih učijo slovenski učitelji. Če zasebnih šol ne bi bilo, bi se vsi ti otroci šolali na javnih šolah, kjer bi učili ti isti učitelji, kar bi državo in lokalno skupnost stalo enako, kot bi ju stalo ob izenačenem financiranju javno veljavnih programov. V resnici so zasebne šole za javne proračune celo ugodnejše, saj po veljavni zakonodaji stroške investicije, vzdrževanja in opreme nosi ustanovitelj zasebne šole. Razumljivo in prav je, da so starši dodatne in nestandardne vsebine, ki predstavljajo zelo majhen del kurikuluma zasebnih šol, doslej plačevali s posebnim prispevkom in tako bo tudi vnaprej. Ni pa bilo pravično in tudi ne ustavno, da so poleg tega prispevka plačevali tudi za tisto, kar ni v polnosti financirano iz javnih sredstev: manjkajočih 15 % za pouk matematike, slovenščine, tujega jezika in ostalih predmetov javnega kurikuluma.