Sprememba zakona

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v javno razpravo ponudilo predlog sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). (povezava)

Svet staršev OŠ Alojzija Šuštarja je ministrstvu posredoval mnenje. Celotno besedilo je na voljo na tej povezavi. Spodaj so predstavljeni najpomembnejši poudarki.

Uvod

Vsaka šola potrebuje za izpolnjevanja svojega poslanstva stabilnost, predvidljivost in pedagoški mir. V OŠ Alojzija Šuštarja se negotovost glede prihodnje ureditve financiranja šole otipljivo občuti pri starših, pedagoških delavcih in gotovo tudi pri otrocih. Tako stanje za pedagoški proces nikakor ni dobro in močno si želimo, da se področje čimprej zakonsko uredi tako, da bo notranje koherentno in vpeto v ustavni red. Odnos države do zasebnih šol mora biti sistemsko urejen, pravila delovanja natančno določena in jasna, možnost različnega tolmačenja zakonodaje pa kolikor mogoče majhna. Šolstvo, javno in zasebno, je občutljivo področje in ne sme biti predmet političnega boja in nenehno spreminjajočega se razmerja političnih moči. Zakoni, ki urejajo šolstvo, morajo zasledovati ta cilj. Z našimi predlogi skušamo osvetliti nejasna mesta v predlogu novele ZOFVI in podati rešitve, ki se nam zdijo primerne, zakonite in pravične.

2. člen predloga (spremenjeni 17. člen ZOFVI)

Z naklonjenostjo gledamo na nov vsebinski poudarek, ki ga prinaša spremenjeni 17. člen ZOFVI. Prispevek k bogatitvi šolskega prostora in dopolnitev javnega šolskega sistema sta po našem mnenju lastnosti, ki bi morali krasiti izobraževalne programe zasebnih šol. Zakonsko merilo dopolnitev javnega šolskega sistema poudarja določbo zakona, po kateri so zasebne šole sestavni del javne šolske mreže.

Pozdravljamo tudi rešitev iz novega tretjega, četrtega in petega odstavka 17. člena, po katerih se izvedba javno priznanega oz. javno veljavnega izobraževalnega programa zasebne šole pozorno spremlja in evalvira ves čas šolanja prve generacije. Še več, menimo, da morajo pristojni organi izvajanje izobraževalnih programov v zasebnih, pa tudi javnih šolah, spremljati pozorneje in bolj kontinuirano, kot to počnejo sedaj. Ni se namreč mogoče sprijazniti s kakršnim koli odstopanjem od ciljev izobraževanja ter pravil, ki ta proces uokvirjajo.

5. člen predloga (spremenjen 86. člen ZOFVI)

Spremenjen 86. člen ZOFVI določa nekatere nove pogoje za to, da se zasebnim šolam nameni javno financiranje za izvedbo javno veljavnih programov. Eden od njih je, da za vpis v zasebno šolo veljajo enaki vpisni pogoji, kot za vpis v javno šolo. Če gre pri osnovnih šolah zgolj za starostni pogoj, kot ga določa zakon, se nam določba zdi razumna. Če pa je mišljeno kaj drugega, bi bilo treba to jasno zapisati.

Pri spremenjenem drugem odstavku 86. člena gre za določbo, katere namen je odpraviti neustavnost, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče.

Vendar pa tako, kot je zapisana v predlogu, tega ne stori v polnosti. Določa namreč, da se zasebni osnovni šoli namenja toliko sredstev kot se namenja javni šoli za izvedbo obveznega programa. To dejansko pomeni, da (polnega ali delnega) javnega financiranja niso deležni dopolnilni in dodatni pouk, podaljšano bivanje, jutranje varstvo ter interesne dejavnosti. Te storitve bodo nekaterim učencem zaradi plačljivosti težje dosegljive (nedostopne) zgolj zato, ker obiskujejo zasebno osnovno šolo. Ocenjujemo, da bi se na ta način delno zaobšlo odločbo ustavnega sodišča, ZOFVI bi po takšni razlagi torej razlikoval med učenci glede na izvor šole, ki jo obiskujejo. Te dejavnosti bi bile zato bistveno osiromašene, zaradi česar zasebne osnovne šole ne bodo uspele doseči svojega poslanstva, ki je v obogatitvi in dopolnitvi javnega šolskega prostora oz. sistema (glej spremenjeni 17. člen). Slednje pomeni zanikanje te temeljne lastnosti, zaradi katere se izobraževalnemu programu neke zasebne šole javno veljavnost sploh prizna.

6. člen (nov drugi odstavek 88. člena)

Predlagana določba zasebnim šolam, ki so deležne bodisi polnega bodisi delnega javnega financiranja, prepoveduje zaračunavanje šolnine. Predpostavljamo, da je predlagateljev namen, da zasebnim šolam prepreči pridobivanje finančnih sredstev od staršev za "storitve", za katere so že prejele javna sredstva. Tak namen je seveda razumen in pravičen. Vendar pa težavo vidimo v dejstvu, da zasebna šola nima le stroškov z izvedbo programa, pač pa tudi druge stroške, ki jih javna sredstva ne krijejo (npr. vzdrževanje, nakup opreme, nestandardne vsebine ipd.). Zasebnim šolam bi se moralo omogočiti, da te stroške krijejo tudi s pomočjo šolnin.