Neustavnost novele ZOFVI, ki jo predlaga Vlada

 

Predlog novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki ga je dne 10. 4. 2017 v Državni zbor vložila Vlada RS:

 

Sodba Ustavnega sodišča št. U-I-269/12-24 terja enako financiranje  javno veljavnih programov osnovnošolskega izobraževanja.
Po Zakonu o osnovni šoli se program OŠ deli na obvezni in razširjeni program.  Vlada predlaga, da se slednji v zasebnih šolah financira le v deležu 85 %.

Pri razširjenem programu gre za jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti (krožke, pevski zbor), neobvezne izbirne predmete (tuji jezik v 1. razredu, umetnost, računalništvo, šport, tehnika, drugi tuji jezik). Ustavno sodišče je v 18. točki obrazložitve in 9. opombi pod črto popolnoma jasno navedlo, da odloča tudi o neenakem financiranju dopolnilnega in dodatnega pouka, interesnih dejavnosti, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja. Odločilo je torej, da je tudi neenako financiranje razširjenega programa neustavno.

Novela ZOFVI, ki za razširjeni program zasebne OŠ določa 85-odstotno financiranje, protiustavnosti ne odpravlja


 

Dopolnilni pouk (del razširjenega progama) je namenjen učencem, ki potrebujejo pomoč pri učenju. Še bolj to velja za individualno in skupinsko pomoč, s pomočjo katere se omogoča izobraževanje otrok s težjimi učnimi težavami po petstopenjskem hierarhičnem modelu: od individualne pomoči učitelja pa vse do vključitve v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.

Tej ranljivi skupini učencev novela ZOFVI namenja manjši delež javnega financiranja učne pomoči le zato, ker obiskujejo zasebno OŠ. Država pri tem ravna antisocialno, saj ne izravnava socialnih položajev, pač pa že v izhodišču dodatno zmanjšuje možnosti razvoja otrok, katerih sposobnosti so za življenje v t.i. družbi znanja že po naravi znatno nižje. In to izključno zato, ker obiskujejo zasebno šolo z javno veljavnim programom.

Primer:

DOPOLNILNI POUK ter INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA POMOČ

na javni OŠ financirano

na zasebni OŠ financirano

17,5 ur/leto na oddelek
(za šolo z dvema oddelkoma na razred 315 ur/leto)

14,9 ur/leto na oddelek
(za šolo z dvema oddelkoma na razred 267,75 ur/leto)

* ob predpostavki, da šolsko leto traja 35 tednov
** enako velja za dodatni pouk, ki je namenjen bolj nadarjenim učencem, da lahko svoje znanje še nadgradijo

 

 

Roditeljska pravica oz. starševska skrb med drugim terja, da starši skrbimo za otrokovo vzgojo in varstvo. V tistem delu dneva, ko opravljamo delovne obveznosti, otroka zaupamo v varstvo drugim osebam, največkrat v institucionalnemu varstvu. V predšolskem obdobju je to vrtec, v osnovnošolskem obdobju pa po zaključku pouka podaljšano (popoldansko) bivanje (in jutranje varstvo). Neenako financirano podaljšano bivanje in jutranje varstvo v zasebnih šolah ogroža njegovo izvedbo, kar staršem onemogoča, da bi svojo starševsko skrb izvajali na enak način kot starši otrok v javnih šolah.

 

 

Novela ZOFVI omogoča, da javno veljavnost izobraževalnih programov pridobijo tiste zasebne šole, ki se programsko razlikujejo od programa javne šole, bogatijo šolski prostor in tako omogočajo možnost izbire.
Velik delež programskih razlik, ki bogatijo šolski prostor in omogočajo možnost izbire, zasebne šole ustvarijo prav pri izvedbi razširjenega programa (zlasti pri šolah v naravi in interesnih dejavnostih).

Neenako financiranje razširjenega programa siromaši razširjeni program v zasebnih šolah. To posledično onemogoča doseganje tiste programske drugačnosti in bogatenja šolskega prostora, ki jo prav ZOFVI izpostavlja kot odliko zasebne šole in pogoj za priznanje javne veljavnosti njenega programa.

Primeri:

INTERESENE DEJAVNOSTI – krožki

na javni OŠ financirano

na zasebni OŠ financirano

70 ur/oddelek letno

59,5 ur/oddelek letno


neobvezni izbirni predmeti TEHNIKA / RAČUNALNIŠTVO / ŠPORT / UMETNOST

na javni OŠ financirano

na zasebni OŠ financirano

35 ur/oddelek letno

29,75 ur/oddelek letno


neobvezni izbirni predmet DRUGI TUJI JEZIK

na javni OŠ financirano

na zasebni OŠ financirano

70 ur/oddelek letno

59,5 ur/oddelek letno

* ob predpostavki, da šolsko leto traja 35 tednov

ŠOLA V NARAVI

na javni OŠ financirano

na zasebni OŠ financirano

pribl. 60 EUR/učenca

51 EUR/učenca


 

 

Čeprav vključitev v razširjeni program za učenca ni obvezna, pa ga šola mora ponuditi in izvajati. Tako zasebna šola kot učenec, ki se razširjenega programa udeležuje, sta v popolnoma enakem položaju kot javna šola in njen učenec.

Če glede razširjenega programa v zasebnih OŠ velja, da se ga financira drugače kot v javnih šolah, potem lahko z Ustavo skladno stanje pomeni tudi, da se tudi financiranje razširjenega programa v javnih šolah zniža na 85 odstotkov. Umetno ustvarjeno različno financiranje obveznega in razširjenega programa utegne odpreti vrata tudi takim rešitvam.

 

 

Ustavno sodišče je odločilo, da si izenačenega javnega financiranja zaslužijo vse zasebne šole, ki izvajajo javno veljavni izobraževalni program.

Novela ZOFVI v nasprotju s tem omogoča, da zasebne šole pridobijo javno veljavnost svojega programa, a ostanejo brez javnega financiranja. Četudi bi njihov program pridobil javno veljavnost, morajo za javno financiranje izpolniti še dodatne pogoje iz spremenjenega 16. in 86. člena ZOFVI. Zgodilo bi se torej lahko, da bi otroci izpolnili svojo osnovnošolsko obveznost, a njihovo izobraževanje država iz javnih sredstev sploh ne bi podprla.

 

Izjava civilne iniciative "bogatimo šolstvo" za javnost
Ljubljana, 25. april 2017

Nastop predstavnika civilne iniciative "bogatimo šolstvo" na novinarski konferenci v Državnem zboru dne 25. 4. 2017