Elitizem?

 

Ne želimo, da bi bile zasebne šole, ki omogočajo nekoliko drugačne vsebinske, vzgojne in pedagoške poudarke, dostopne zgolj ljudem z višjimi dohodki. Odprava šolnin, ki so jih doslej plačevali starši otrok v zasebnih osnovnih šolah zaradi pokrivanja nepopolnega javnega financiranja javno veljavnih programov, odpravlja diskriminacijo in vodi v večjo družbeno pravičnost.

Želimo si, da staršev, ki želijo otroke vpisati v zasebno osnovno šolo, doplačevanje zaradi nepopolnega javnega financiranja od tega ne bi odvračalo. Želimo si, da bi tudi zasebne šole lahko sprejele v šolanje vsakogar, ki bi si to želel. Z dostopnostjo zasebnih šol bi se tako še bolj povečala družbena pravičnost.


Zasebne osnovne šole zaradi prostorskih, kadrovskih ter finančnih omejitev večkrat ne morejo vpisati vseh otrok, ki bi se tam želeli šolati. Vpišejo toliko oddelkov, kolikor jih je odobreno s strani MIZŠ. V javnosti se pojavlja skrb, da tako sprejemajo samo "idealne" otroke. A dejstva govorijo drugače. V OŠ Alojzija Šuštarja vpisujejo otroke iz vseh socialnih skupin, v njej se šola veliko otrok iz številčnejših družin, kjer so družinske finance praviloma skromnejše. O tem priča dejstvo, da ima 38% otrok subvencionirano malico. Na ljubljanski Montessori osnovni šol ima subvencionirano malico kar 54% učencev. Tu tako ni nikakršnega finančnega elitizma. V zasebnih OŠ prihajajo naproti tudi otrokom s posebnimi potrebami, v OŠ Alojzija Šuštarja se šola 38 učencev s posebnimi potrebami, 20 učencev z odločbami za dodatno strokovno pomoč in 18 učencev s prilagoditvami, torej 9%, kar je malenkost nad slovenskim povprečjem (Vir: RIC stran 31). Dva od njih potrebujeta stalna spremljevalca. Slovenske zasebne OŠ so torej socialno čuteče z zglednim občutkom za deprivilegirane otroke. 

Malica OŠ AŠ

Malica Montessori